|
Intervista al sindaco di San Dorligo-Dolina, Fulvia Premolin
Fulvia Premolin è una donna fiera delle proprie radici, del piccolo Comune e del territorio in cui vive, dei cittadini italiani e sloveni che pochi mesi fa l’hanno eletta per la seconda volta sindaco di San Dorligo-Dolina. Ci vivo da quando sono nata e adesso, con la mia famiglia, risiedo nel paese di Prebeneg-Prebenico. Noi di Konrad vogliamo chiederle molte cose importanti sull’ambiente, in particolare sul rigassificatore e soprattutto sulle posizioni contrarie prese dal vostro comune. Però, per capirle meglio, vorremmo partire dalla concreta realtà del territorio di San Dorligo-Dolina. Se lei dovesse presentare il suo Comune a chi non lo conosce, cosa gli direbbe? Non gli direi nulla; lo porterei a fare un bel giro in Val Rosandra o Glinščica, il suo toponimo originale, con cui viene più comunemente chiamata dalla sua popolazione autoctona slovena. Sorgenti e cascate, pareti rocciose e ghiaioni, dirupi e grotte, boschi e resti archeologici, piccoli borghi e chiesette… il paesaggio incantato della Val Rosandra, alla quale la nostra gente è particolarmente attaccata. Un luogo in cui gli elementi geologici e naturalistici sono molto importanti, ma forse lo è ancor più il rapporto che le persone del posto hanno con la loro valle, gran parte della quale di proprietà delle Comunelle locali. A lei piace molto la “sua” gente, vero? Infatti il secondo motivo per visitare il nostro Comune sono proprio le persone, così legate alla propria terra e alle tradizioni, uomini e donne che sanno offrire sobria, ma accogliente ospitalità. E senza restare schiacciati nel passato. Cioè? Un nostro vanto è l’olivicoltura, che negli ultimi anni ha compiuto grandi passi in avanti, inserendosi nell’associazione nazionale “Città dell’olio”. Nel Breg, come i cittadini autoctoni chiamano il nostro Comune, s’incontrano gli aspri suoli carsici e il mite paesaggio mediterraneo, e dunque vivono gli ulivi della varietà biancheria, da cui nasce lo squisito olio extravergine DOP Tergeste, che ormai si è affermato oltre i confini regionali e nazionali. Prima di passare ai temi dell’ambiente, ci dice qualcosa sulla convivenza tra italiani e sloveni? La cultura della convivenza deve essere il più possibile diffusa per dare il vero senso al nostro territorio. Ricordo sempre con commozione la grande partecipazione della popolazione alla lotta di liberazione durante l’ultimo conflitto mondiale. Anche sulla base di quei valori e di quei princìpi, va costantemente alimentata la collaborazione reciproca fra due gruppi linguistici diversi, lo sloveno e l’italiano, ma accomunati dagli stessi obiettivi. Uno potrebbe essere l’ambiente. Con quali iniziative il Comune di Dolina intende battersi contro il rigassificatore? In primis con incontri pubblici, come abbiamo fatto finora, di informazione e consultazione della popolazione come previsto dalla legge Seveso. Cercando di avere quante più verifiche e valutazioni tecnico scientifiche, che necessitano di competenze particolari, non presenti nella struttura comunale, ma certamente presenti nei tanti istituti scientifici sul territorio. Richiedendo ripetutamente che venga attivato un processo di Valutazione Ambientale Strategica (VAS), valutando il piano strategico nel suo insieme, sia per quanto attiene la rete di distribuzione del gas che con riferimento al previsto impianto nel golfo di Trieste e le varie alternative progettuali. Ma certamente perseguendo la legalità. Ad esempio? Col Sindaco di Muggia abbiamo già provveduto a segnalare alla Procura della Repubblica talune incongruenze nella documentazione presentata alle autorità dai promotori del rigassificatore, peraltro di pubblico dominio in quanto emerse nel corso di un incontro pubblico svoltosi a Muggia in data 17 ottobre 2008. Con lo stesso Sindaco stiamo valutando ogni ipotesi legittimamente percorribile, tra le quali pure un’azione legale da svolgere dinanzi al TAR. E infine l’appoggio alle autorità slovene affinché rimangano ferme sulle proprie posizioni. Il PD triestino ha deciso di votare a favore della delibera proposta dal sindaco Dipiazza sul metanodotto Trieste-Grado-Villesse, funzionale alla costruzione del rigassificatore. Come giudica questa decisione? Il Consiglio comunale di Dolina ha espresso le sue preoccupazioni e le sue perplessità riguardo al progetto del rigassificatore fin dall’inizio, nel 2006, per questioni di sicurezza, ma soprattutto per la totale assenza di indicazioni sul collegamento tra il previsto impianto di Zaule e la rete di distribuzione del gas. Allora si temeva che le relative tubazioni potessero interessare il nostro Comune, il che significherebbe un ulteriore smantellamento del territorio. E ne abbiamo già subiti parecchi. Abbiamo subito risposto con parere sfavorevole, supportati pure dalla cittadinanza che durante gli incontri pubblici ha sempre espresso la propria contrarietà. Mi lascia alquanto stupita il fatto che il PD sia d’accordo su un metanodotto o collegamento fra Trieste e Grado che va a intaccare il fondo marino con una spesa non indifferente. “Perché non spostare il tutto?” Ho pensato tra me e me… Sa qual è il progetto? Sì. Ma vorrei ce lo riassumesse lei. Si va ad approvare un progetto di metanodotto riguardo al quale sorge netto un dubbio. Per quale motivo le navi gasiere debbano percorrere tutto il mare Adriatico, far confluire il gas nei depositi di Zaule e quindi, con condotta sottomarina fino a Grado e poi a Villesse, effettuare una tratta di percorso inverso per riallacciarsi alla rete? Non sarebbe più logico ed economico posizionare il deposito in un sito più vicino alla rete da rifornire? Certo, non si possono ignorare le ricadute economiche dell’impianto di rigassificazione su Trieste, tuttavia rimango fermamente convinta che noi Sindaci, come amministratori locali più vicini alle esigenze dei cittadini, dobbiamo pensare e prenderci cura principalmente della sicurezza e della salute dei nostri cittadini. Come intende procedere il Comune di Dolina in merito alla TAV, dopo le assemblee della scorsa primavera e le delibere assai critiche votate all’unanimità dal Consiglio comunale? La nostra Amministrazione al riguardo non ha molta scelta. Infatti nell’ultimo anno sono giunte espressioni di grave preoccupazione e di netta contrarietà alla realizzazione dell’opera in questione da tutte le parti del nostro Comune. Ciò in difesa di un territorio il cui equilibrio ambientale, già duramente provato da pesanti insediamenti industriali e infrastrutture pubbliche, è assolutamente incapace di sostenere le conseguenze in termini di situazione ambientale complessiva. Per questa ragione la Giunta si è impegnata e si impegnerà ad opporre in ogni sede e in ogni momento la sua più netta contrarietà alla realizzazione dell’opera e cercherà sempre di rendere alla popolazione la più opportuna e sicuramente esaustiva informazione. Questo lo stiamo già facendo anche attraverso il nostro sito. Cos’altro farete? La Giunta cercherà nel modo più appropriato di promuovere la realizzazione di nuovi studi, atti a individuare l’idonea alternativa al tracciato proposto nello studio di fattibilità dei tecnici della Rete Ferroviaria Italiana. Dolina come si attiverà per un maggiore coordinamento e un’opera di persuasione per una “piattaforma” comune con gli altri Comuni interessati dagli studi e i progetti sulla TAV? Dolina si è attivata da subito, già anni addietro, anche chiedendo un incontro con tutti i Sindaci del territorio interessati dall’intervento. E intende farlo nuovamente con la richiesta di un incontro urgente, alla presenza dell’assessore regionale preposto, assieme alle amministrazioni comunque coinvolte nel progetto. Quali sono i problemi maggiori emersi nel corso degli incontri finora svoltisi sul piano di gestione del Sito Importanza Comunitaria - Zona Protezione Speciale (SIT-ZPS) del Carso? Gli incontri sono stati improntati soprattutto su argomenti legati alla conservazione degli elementi naturalistici del territorio, su come poter conservare gli habitat in modo compatibile con la gestione e lo sviluppo delle attività agricole, turistiche e produttive del Carso. Ci saranno altri incontri che metteranno in luce in modo più chiaro le criticità, ma per ora si è ragionato soprattutto sulle necessità del territorio. Le necessità emerse sono legate all’esigenza di una gestione coordinata tra i vari territori che ricadono in questa zona: per la gestione del bosco, per l’agricoltura, le attività escursionistiche, ricreative, sportive, per il turismo e la promozione del territorio. I partecipanti hanno ribadito che sarà fondamentale conservare l’identità locale, garantendo le condizioni ambientali esistenti e la loro conservazione, avere una migliore e corretta fruizione e assicurare un’economia sostenibile. Va da sé che opere di grande impatto ambientale, quali il Corridoio 5, non sono assolutamente in linea con questi propositi. Il freno al consumo di suolo agricolo e naturale è un indirizzo fondamentale della vostra politica urbanistica comunale? Certamente. E si vede. Il territorio del Comune di San Dorligo della Valle–Dolina presenta delle particolarità raramente riscontrabili altrove. Quali? Da una parte, a monte, la Riserva della Val Rosandra, meta di escursionisti e amanti del verde e della natura. Dalla parte sud e sud-est da vigneti e uliveti, vanto dei nostri bravi e appassionati agricoltori, che vogliono difendere la propria terra ad ogni costo, anche perché lo scotto allo sviluppo economico è stato già pagato dalla nostra gente. Purtroppo anche in misura ingente. Luciano Comida
Niso vsi za to!
Intervju z županjo obcine San Dorligo-Dolina Fulvio Premolin
Fulvia Premolin je ženska, ki je ponosna na svoje korenine, na svojo majhno občino in na prostor, v katerem biva, na italijanske in slovenske občane, ki so jo pred nekaj meseci že drugič izvolili za županjo občine Dolina. Tu bivam od rojstva in sedaj živim s svojo družino v vasi Prebeneg. Mi pri reviji Konrad bi Vas radi vprašali veliko stvari, ki so pomembne za okolje, najprej v zvezi z uplinjevalnikom in predvsem z nasprotnim stališčem, ki ga je zavzela vaša občina. Da bi pa zadevo bolje razumeli, bi radi začeli pri konkretni stvarnosti prostora dolinske občine. Če bi Vi morali predstaviti vašo občino nekomu, ki je ne pozna, kaj bi mu povedali? Povedala mu ne bi ničesar. Peljala bi ga na sprehod po dolini Glinščice ali po Klinšč’ci, kot ji pravijo domačini. Izviri in slapovi, skale in melišča, pečine in jame, gozdovi in arheološka najdišča, vasice in cerkvice... očarljivi svet doline Glinščice, na katero so naši ljudje posebno navezani. To je kraj, kjer so geološki in naravni elementi zelo pomembni, a mogoče še pomembnejši je odnos, ki ga ima krajevno prebivalstvo s svojo dolino, večji del katere je v lasti krajevnih srenj. Vam je krajevno prebivalstvo zelo blizu, kaj ne? Tako je, saj so tudi drugi razlog zaradi katerega velja obiskati našo Občino prav osebe, ki tu živijo, ki so navezane na svojo zemljo in običaje, možje in žene, ki so sposobni umirjenega a prisrčnega gostoljubja. Po drugi strani pa niso ostali vklenjeni v preteklost. Kako to mislite? Oljkarstvo je panoga, na katero smo posebno ponosni in v zadnjih letih je naredila velik korak naprej, leta 2001 pa smo se kot Občina tudi včlanili v vsedržavno združenje “Mesta olja – Città dell’Olio”. V Bregu se stikata ostri kraški svet z milo sredozemsko pokrajino in tu uspevajo oljke sorte Belica, iz katerih se pridela odlično ekstradeviško olje DOP Tergeste, ki je že zaslovelo preko deželnih in državnih meja. Preden začnemo razpravljati o tematiki okolja, bi nam lahko kaj povedali o sožitju med Italijani in Slovenci? Kulturo sožitja moramo čimveč širiti, če želimo pravilno osmisliti naš prostor. Vedno se bom z ganjenostjo spominjala, da je prebivalstvo v velikem številu pristopilo k narodnoosvobodilnemu boju med zadnjo svetovno vojno. Tudi na osnovi tistih vrednot in načel je treba stalno negovati medsebojno sodelovanje med obema jezikovnima skupinama, slovensko in italijansko, ki ju združujejo isti cilji. Eden izmed teh bi lahko bilo prav okolje. Katere pobude misli Občina Dolina sprožiti, da bi se zoperstavila uplinjevalniku? Najprej preko javnih srečanj, kot smo že storili doslej, za informiranje in posvetovanje z občani, kot to predvideva zakon Seveso. Iskati je treba čimveč preverjanj in znanstveno-tehničnih ocenjevanj, za katere so portebne posebne strokovnosti, ki jih v okviru občinske strukture nimamo, a so nedvomno prisotne v mnogih znanstvenih zavodih na teritoriju. Vztrajno je treba večkrat zahtevati, da se aktivira proces Strateškega Okoljskega Ocenjevanja (VAS), z ocenitvijo strateškega načrta v celoti, tako v zvezi z omrežjem za oskrbo s plinom, kot v ozirom na načrtovani obrat v tržaškem zalivu ter možnih alternativ projektu. A zagotovo vse v zasledovanju zakonitosti. Na primer? Z županom občine Milje sva že postopala s posredovanjem Republiškemu pravdniku nekaterih neskladnosti v dokumentaciji, ki so jo oblastem predložili pobudniki uplinjevalnika in ki je med drugim vsem dostopna, ker so izšle v teku javnega srečanja v Miljah dne 17. oktobra 2008. Z istim županom preverjamo vse zakonito možne poti, med katerimi tudi sprožitev pravnega postopka pred Deželnim upravnim sodiščem. Končno računamo tudi na podporo slovenskih oblasti z upanjem, da bodo ohranile svoje stališče. Tržaški predstavniki Demokratske Stranke so glasovali za sklep, ki ga je predlagal župan Dipiazza v zvezi z metanovodom Trst-Gradež-Vileše, ki se navezuje na izgradnjo uplinjevalnika. Kako ocenjujejte to odločitev? Občinski svet v Dolini je izrazil svojo zaskrbljenost in dvome v zvezi s projektom uplinjevalnika od vsega začetka, leta 2006, iz varnostnih razlogov, a predvsem zaradi popolne odsotnosti navedb o povezavi med predvidenim obratom v Žavljah in omrežjem za dobavo plina. Takrat smo se bali, da bi lahko odgovarjajoče cevovode speljali po naši občini, kar bi pomenilo dodatno uničenje našega prostora. In tega smo imeli že veliko. Takoj smo se odzvali z negativnim mnenjem in pri tem smo imeli vso podporo prebivalstva, ki je med javnimi srečanji vedno izrazilo svoje nasprotovanje projektom. Čudim se, da se Demokratska stranja strinja z izgradnjo metanovoda, ki naj bi povezoval Trst z Gradežem in bi načel morsko dno z nezanemarljivimi stroški. “Zakaj ne bi vsega premaknili?” Sem pomislila sama pri sebi ... Veste kaj predvideva projekt? Da. A želel bi, da bi nam to Vi na kratko opisali. V odobritvi je projek metanovoda, v zvezi s katerim se poraja upravičen dvom. Zakaj naj bi ladje, ki nosijo plin prebrodile celotno Jadransko morje, iztočile plin v rezervoarje pri Žavljah, nato pa bi moral plin, preko podmorskega cevovoda do Gradeža in do Vileš, narediti pot v nasprotni smeri, da bi se lahko navezal na omrežje? Ali ne bi bilo bolj logično in ceneje namestiti rezrvoar na območju, ki bi se nahajalo bliže omrežju, ki ga je treba napajati? Seveda ni mogoče mimo ekonomskih vplivov obrata za uplinjevanje na mesto Trst, vsekakor ostajam odločno prepričana, da moramo Župani, v svojstvu krajevnih upraviteljev, ki so najbliže potrebam prebvialstva, misliti in skrbeti predvsem za varnost in za zdravje naših občanov. Kako namerava postopati občina Dolina v zvezi s projektom TAV, po srečanjih, ki so se odvijale pomladi in ob upoštevanju precej kritičnih sklepov, ki jih je občinski svet sloglasno odobril? Naša uprava nima veliko izbir v tem smislu. V zadnejm letu smo prejeli izraze globoke zaskrbljenosti in odločnega nasprotovanja uresničitvi zadevne gradnje, iz vseh območji naše občine. To pa, ker občani želijo zaščititi prostor, katerega naravno ravnovesje, ki je bilo že hudo načeto zaradi velikih industrijskih obratov in javnih infrastruktur, nikakor ni več sposobno prenašati posledic v smislu celotnega okoljskega stanja. Zaradi tega se je odbor obvezal in se bo še obvezal, da bo na vseh nivojih in v vsakem trenutku izrazil svoje ostro nasprotovanje uresničitvi omenjene gradnje in bo vedno skušal občane o tem ustrezno in izčrpno obveščati. To že delamo tudi preko naše spletne strani. Kaj boste še naredili? Odbor bo skušal na najustreznejši način vzpodbuditi sprožitev novih studij, ki naj ugotovijo primerno alternativo progi predvideni po študiji o izvedljivosti tehnikov italijanskih železnic (RFI). Kako se bo Dolina aktivirala za boljše usklajevanje in izvajanje pobud za določitev skupnega izhodišča z ostalimi občinami, ki so vključene v študije in projekte o hitri železnici? Dolina se je aktivirala takoj na začetku, že pred leti, in je tudi zaprosila za srečanje z vsemi Župani prostora, na katerem je predviden poseg. To namerava ponovno storiti z zahtevo po nujnem srečanju, ob prisotnosti pristojnega deželnega odbornika, skupaj z upravami, ki so vsekakor soudeležene pri projektu. Kateri so glavni problemi, ki so izšli v teku dosedanjih srečanj o načrtu za upravljanje Območja Evropskega Pomena – Cone Posebnega Varstva (OEP-CPV) Kras? Srečanja so se navezovala predvsem na argumente vezane na ohranitev naravnih elementov teritorija, na zaščito habitatov skladno z upravljanjem in razvojem kmetijskih, turističnih in proizvodnih dejavnosti na Krasu. Predvidena so naknadna srečanja, ki bodo jasneje obelodanila kritične točke, a zaenkrat se je razpravljalo v glavnem o potrebah prostora. Zahteve, ki so iz srečanj izšle, so vezane na potrebe po usklajenem upravljanju raznih prostorov, ki so vključeni v to območje: za upravljanje gozdov, za kmetijstvo, izletniške, rekreativne, športne dejavnosti, za turizem in za promocijo teritorija. Udeleženci so podčrtali bistveni smoter ohranjanja krajevne identitete, ob zaščiti obstoječih naravnih pogojev in njihove ohranitve, ob pridobitvi boljšega in učinkovitejšega uživanja storitev, ter zagotovitvi ubranljivega gospodarstva. Samo po sebi umevno je, da gradnje, ki imajo velik vpliv na okolje, kot je tudi 5. koridor, absolutno ne zadoščajo tem namenom. Omejevanje krčenja naravnih in kmetijskih površin spada med bistvene smernice vaše občinske urbanistične politike? Seveda. In to je opazno. Prostor občine Dolina vsebuje posebnosti, ki jih težko najdemo drugje. Katere? Na eni strani Rezervat doline Glinščice, ki predstavlja cilj za izletnike in ljubitelje narave in zelenja. Proti jugu in jugovzhodu imamo vinograde in oljčnike, ki so ponos naših delavnih in predanih kmetovalcev, ki hočejo braniti svojo zemljo za vsako ceno, tudi ker so naši občani že plačali davek ekonomskemu razvoju. In ta davek je bil na žalost težak.
|